ZPS test šolskih copat in primerjava s copati Ursanina

Zveza potrošnikov Slovenije je leta 2019 izvedla raziskavo trga šolskih copat za otroke do 5. razreda. Pri ZPS so se letos odločili ponovno izvesti raziskavo a tokrat zgolj usnjenih šolskih copat. Na testu so preverili kakovost usnja, zdrsljivost in morebitno vsebnost 6-valentnega kroma.

Ob branju sem seveda nehote v glavi delala primerjave z Ursanina copati iz volnenega filca in kako lahko določene značilnosti posameznih materialov pomembno vplivajo na otrokovo počutje oziroma na odločitev pri nakupu šolskih copat.

MATERIAL
Na slovenskem trgu že od nekdaj prevladujejo usnjeni copati. Najverjetneje je to posledica močne usnjarske tradicije in verjetno večina ljudi še danes ob misli na copate najprej pomisli na usnjene. Usnje je trpežno, naravno, lahko in mehko.

Nekoliko manj pa poznamo volno, enega najbolj zdravih materialov, ki deluje kot naravni izolator. Večina nas ve, da volna pozimi greje, manj znano pa je, da je ta neverjetni naravni material primeren tudi za toplejše mesece, saj je zračen in da 'diha'.

Če torej usnje primerjamo z volno oziroma volnenim filcem, usnje zmaga v trpežnosti, volna pa v kategoriji lahkotnosti in predvsem zračnosti.

Ursanina copati so izdelani iz 100% volnenega filca, kar pa ne velja za vsak filc, ki ga najdemo na trgu - če pri filcu ni zapisano, da je volnen, je ta najverjetneje sintetičen. Navadno se to opazi že pri ceni izdelka, zagotovo pa pri kakovosti. Sintetični filc se hitreje zmucka in umaže, predvsem pa nima vseh zgoraj omenjenih naravnih lastnosti volne.

TOPLOTA, ZRAČNA PREPUSTNOST, POTENJE
Po ugotovitvah ZPS imajo šolski usnjeni copati največ težav pri paroprepustnosti. Če se otroku noge močneje potijo, je pomembno izbrati material, ki diha, saj ni prijetno preživeti več ur v šolskih copatah z vlažnimi noga(vica)mi.

Tukaj se usnje ne more kosati z volno. Po izkušnjah ugotavljamo, da je v boju s potenjem in glivicami volnena obutev oziroma obutev iz volnenega filca neprimerno učinkovitejša in mnogo bolj zdrava. Volna namreč hitro in intenzivno vpija vlago in jo učinkovito oddaja v okolje. V primeru prekomernega potenja usnje ni dovolj vpojno in zračno, zato pot ostane na koži ali na nogavicah, kjer nastane idealno leglo glivic in bakterij. 

Če ima vaš otrok težave s pregrevanjem nog ali glivičnimi vnetji, so volneni copati zagotovo boljša opcija.

VSEBNOST RAKOTVORNEGA KROMA
Iz raziskave ZPS sem izvedela, da se v usnjenih copatih lahko nahaja 6-valentni krom, ki je rakotvorna snov oz. alergen. Pojavi se lahko pri strojenju oziroma obdelavi usnja. Prisotnost 6-valentnega kroma med nošenjem pomeni tveganje za alergijske reakcije, kot je kontaktni dermatitis. V poletnih mesecih otroci pogosto obujejo copate na boso nogo – kar je še nevarneje, saj prihaja do neposrednega stika kontaminiranega usnja z občutljivo kožo stopal. V enih od testiranih usnjenih copat so izmerili, da je bila dovoljena meja 6-valentnega kroma presežena celo za več kot 10-krat.

Pri proizvodnji filca uporaba tako strupenih kemikalij ni potrebna. Filc, ki ga uporabljamo za Ursanina izdelke je izdelan v Nemčiji, ki je znana po najvišjih kakovostnih standardih. S certifikatom OEKO-TEX Standard 100 izpolnjuje pogoje za uporabo materiala v direktnem kontaktu s kožo, naš dobavitelj pa izpolnjuje tudi standard ISO 9001:2015 za učinkovit sistem vodenja in nadzora kakovosti proizvodnje.

VZDRŽLJIVOST MATERIALA IN OBRABA
Usnje je zelo vzdržljiv material, vendar pa v tanjši izvedbi, ki se uporablja za izdelavo šolskih copat, ni neuničljiv.

Tudi volneni filc je zelo vzdržljiv naraven material. Trpežnost filca je odvisna od gostote in debeline materiala, trpežnost izdelka pa tudi od načina uporabe. Ker ima vsakdo specifičen način hoje in gibanja ter navad, kot na primer klečanje pri igri, brcanje, drsanje, vožnja s poganjalčki ..., so specifični tudi načini in lokacije obrabe copat.

Ursanina dekliški copati so izdelani iz 3 mm debelega gostega filca. Fantovski copati pa so izdelani iz 2 mm debelega filca, a smo na občutljivejših predelih prstov in pet dodali še eno plast 2 mm filca in jih tako dodatno učvrstili, kjer je to najbolj potrebno.

ZDRSLJIVOST
Tako kot večina usnjenih copat imajo tudi Ursanina šolski copati na podplatih dodano gumo. Večina testiranih usnjenih copat je zadovoljivo opravila test zdrsljivosti. Filc sam po sebi zelo drsi, zato so vsi naši copati premazani s plastjo naravne kavčuk gume, šolski copati pa imajo poleg tega na podplatih dodano še gumo – enako, kot jo ima večina usnjenih copat.

ČIŠČENJE
ZPS v komentarju na koncu piše, da "usnjenih copat se smemo prati v pralnem stroju, prav tako ne na roke."

Ursanina copate lahko operemo v pralnem stroju pri 30°C z nežnim praškom za volno. Po tem, ko ste jih dobro posesali ali stepli.

V zaključku raziskave ZPS zapiše: ''šolske usnjene copate imajo sicer največ  težav pri obrabi podplata, šivni trdnosti, odpornosti proti raztezanju (trdnost in razteg) ter predvsem pri prepustnosti. Če se otroku noge močneje potijo, je pomembno izbrati material, ki diha, saj zagotovo ni prijetno preživeti več ur v šolskih copatih z vlažnimi nogami.''

Kakšni pa so vaši vtisi?
Kateri lastnosti pri izbiri dajete prednost?
Ste jih že izbrali za novo šolsko leto?